d.o.o. ali s.p.?
Družba ali samostojni podjetnik?Veliko ljudi se pred začetkom samostojne poslovne kariere sprašuje, ali je bolj ugodno poslovati preko družbe ali preko statusa samostojnega podjetnika. Odgovor na to vprašanje se skriva v nadaljevanju, odvisen pa je od vsakokratnih specifik posameznega primera.
Samostojni podjetnik
Zaslužek, ki ga samostojni podjetnik realizira šteje za
dohodek iz dejavnosti in je obdavčen v skladu z
Zakonom o dohodnini (ZDoh-2). Davčna osnova, od katere se davek obračuna in plača je dobiček, ki ga samostojni podjetnik realizira na letni osnovi. V tem sistemu sta možni dve varianti. Prva je sistem dejanskih stroškov, kar pomeni, da se dobiček računa kot razlika med davčno priznanimi prihodki in davčno priznanimi odhodki. Druga varianta je sistem normiranih odhodkov. To pomeni, da se davčna osnova določi kot znesek davčno priznanih prihodkov, zmanjšan za 25 odstotkov. Sistem normiranih odhodkov je možen le v primeru, ko letni znesek prihodkov ne preseže 42.000 EUR. Na tem mestu je treba opozoriti, da si samostojni podjetnik sam plačuje prispevke za socialno varnost, ki so odvisni od višine davčne osnove.
Družba – d.o.o.
Glede na to, da gre za gospodarsko družbo, je predmet obdavčitve
dohodek pravne osebe. Obdavči se davčno osnovo, ki se izračuna kot razlika med prihodki in odhodki, pri čemer se upošteva le davčno priznane (pravilno dokumentirane in skladne z davčno zakonodajo) prihodke in odhodke. Dobiček se obdavči v skladu z določbami Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Na tem mestu je treba poudariti, da davčno osnovo dodatno znižajo morebitne davčne olajšave in davčno načrtovanje (znotraj ali zunaj meja).
Plačevanje prispevkov v d.o.o.
Za osebe, ki so redno zaposlene v d.o.o. plačuje prispevke za socialno varnost delodajalec – v tem primeru d.o.o. V primeru ustanovitve
enoosebne d.o.o., pri čemer je edini
družbenik tudi direktor, je treba opozoriti, da v skladu z določbami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v kolikor ta oseba ni redno zaposlena drugje, ter nima poskrbljeno za plačevanje prispevkov iz naslova redne zaposlitve, mora biti v
redno zaposlena kot direktor enoosebne d.o.o. Iz tega razmerja se krijejo prispevki za socialno varnost.
Obdavčitev samostojnega podjetnika
Podjetnik posameznik je obdavčen v skladu z določbami ZDoh-2, kjer je obdavčevanje progresivno, kar pomeni, da je davčna stopnja odvisna od višine zaslužka. Najvišja davčna stopnja je 41 odstotkov.
Obdavčitev družbenika v d.o.o.
V d.o.o. je obdavčevanje drugačno. Dobiček, ki ga bo realizirala družba bo v letu 2008 obdavčen s stopnjo 22 odstotkov (v naslednjih letih bo ta odstotek padal na 20 odstotkov). Na tem mestu velja opozoriti, da se
davčna stopnja po kateri se plača davek od dohodkov pravnih oseb
vsakih pet let zmanjša za 5 odstotkov. Po dvajsetih letih torej dobiček na ravni družbe ne bo več obdavčen.
V primeru izplačila dobička družbeniku, bo ta
nadalje obdavčen še z dohodnino, katere višina je odvisna od višine zneska celotnega zaslužka družbenika. V kolikor si bo družbenik v letu 2008 izplačal dobiček v višini več kot 13.600 EUR neto, bo poleg 22 odstotkov davka od dohodkov pravnih oseb na ravni druže, plačal še 20 odstotkov od zneska izplačila dobička (dividende). V končni fazi bo družbenik plačal okoli 37,6 odstotkov davka.
Preoblikovanje s.p. v d.o.o.
Gre za statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika s prenosom podjetja na družbo. Preoblikovanje se lahko izpelje na dva načina, in sicer s prenosom na novo družbo, ki se ustanovi ravno zaradi tega razloga ali s prenosom na prevzemno družbo, ki obstaja že prej. Preoblikovanje se opravi s pogodbo o prenosu podjetja, pri čemer se prenese
le del premoženja, ki se nanaša na opravljanje
pridobitne dejavnosti (osebno premoženje je izključeno).
Davčni vidik preoblikovanja
V 30 dneh po zaključku obdobja, za katero se obračuna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (do obračunskega dneva preoblikovanja) je treba sestaviti davčni obračun. V davčnem obračunu je treba razkriti skrite rezerve, npr. nepremičnine, ki so v knjigah podcenjene,
vendar je možna
posebna davčna obravnava, ki omogoča odložitev plačila davčnih obveznosti, ki izhajajo iz prenosa do prenehanja opravljanja dejavnosti in nadaljevanje po drugi osebi. To pomeni, da družba do vnovične statusne spremembe ne bo plačala davka iz naslova skritih rezerv. Za tako davčno obravnavo je treba
transakcijo priglasiti davčni upravi na posebnem obrazcu za "Priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanje po drugi osebi". Poleg priglasitve je treba izkazati tudi bilanco stanja, iz katere je razvidna vrednost prenesenih sredstev.
Sklep
Odločitev ali začeti poslovno dejavnost kot samostojni podjetnik ali kot družbenik enoosebne d.o.o. je odvisno od večih dejavnikov. Poglaviten dejavnik je višina letnega zaslužka oziroma dobička ter velikost potrebe letnega izplačila dobička. V kolikor pričakujete visok dobiček in ste pripravljeni kapital zadržati v družbi 20 let ter si kasneje izplačevati nizke dohodke, privarčujete največ z ustanovitvijo d.o.o. Če pa imate nižje dohodke, ter močan denarni tok, se vam bolj splača nastopati na trgu kot samostojni podjetnik.
Vsebine na spletnem mestu ne predstavljajo pravnih nasvetov v konkretni zadevi. Možno je, da vsebina ni ažurirana oziroma da se je po objavi spremenila zakonodaja, sodna praksa ali druge okoliščine. V dvomu predlagamo, da nas pokličete na 0590 91 974 ali pišete na email.
Avtor: JK Group Law firm
Objavljeno: 01.01.2010
Oznake:
